Kramola je naravna in s tem temeljna, starodavna ter neodtujljiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast

Zgodovinski viri nam poročajo o najmanj treh slovenskih kramolah oziroma vstajah proti uvajanju, tako verskega institucionalnega krščanstva, kakor tudi proti elementom drugačnega družbenega reda – fevdalizma.

Pojem kramola je še eden izmed starodavnih pravnih terminov, ki pripada najstarejšemu izrazju Slovenske pravde – izvirnega slovenskega pravnega sistema.

Kramola je naravna in s tem temeljna, starodavna ter neodtujljiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti ter postane tiranska oziroma, kot bi rekli dandanes –totalitarna. Enako velja tudi za oblast, ki navzven na prvi pogled ne zgleda tiranska, kljub temu pa deluje proti interesom ljudstva, ki je izvirni suveren in nosilec oblasti. V skladu s starodavnima Slovensko ljudovlado in Slovensko pravdo, je imelo slovensko ljudstvo neodtujljivo pravico, da se je takšnemu vladarju ter oblasti in takšnemu nedopustnemu početju uprlo. Tovrsten upor ali punt se je imenoval kramola. Slovensko ljudstvo in slovenski narod seveda to pravico tudi dandanes še zmeraj imata, saj sicer ne bi bila neodtujljiva.

Zgodovinski viri nam poročajo o najmanj treh slovenskih kramolah oziroma vstajah proti uvajanju, tako verskega institucionalnega krščanstva, kakor tudi proti elementom drugačnega družbenega reda – fevdalizma. Oboje je namreč bilo tesno medsebojno povezano in v nasprotju z obstoječo družbeno ureditvijo – s Slovensko ljudovlado – vladavino slovenskega ljudstva. Kramole so trajale vse do konca 8. stoletja, v omejenem smislu pa tudi še v obdobju slovenskega kneza Ljudevita Panonskega – v zgodovinopisju tudi Ljudevita Posavskega –, s katerim se je proti Frankom, Bavarcem in Langobardom bojeval tudi del slovenskih Karantancev.

Tudi v samem obredu slovenskega Ustoličevanja je pravica do kramole ali upora jasno izpričana v dejanju simboličnega udarca po licu novega vojvoda. »Pravi simbol udarca korenini v globoki ljudovladni zavesti naroda. Udarec pomeni pravico do revolucije. Če vladar krši svoje obveznosti, je narod odvezan svoje podložniške prisege – nima več dolžnosti, da posluša.«1 Če vojvod ne vlada po zakonu, ga ima narod pravico odstraniti s prestola, ker prezira zakon oziroma vlada v nasprotju z voljo ljudstva. Pravica do odstranitve protiljudskega vladarja oziroma do kramole/upora, je temeljna človekova in obenem narodova pravica.

Tipični primeri poznejših kramol so slovenski kmečki punti oziroma pravilneje slovenske kmečke vojne med 15. in 19. stoletjem. Po Grafenauerju pozna slovenska zgodovina v tem obdobju 123 kramol ali vstaj, ki jih danes v glavnem imenujemo kmečki upori ali punti.2 Pri tem je potrebno opozoriti, da beseda punt izvira iz nemške besede »das Bund«, kar v slovenščini dejansko pomeni zgolj zveza. Najznamenitejše kramole so bile: Koroška kramola 1478, Vseslovenska kmečka kramola 1515, Velika južno-slovenska kmečka kramola 1573, Druga vseslovenska kmečka kramola 1635 in Tolminska kmečka kramola 1713.

Največje slovenske kramole – vse tri v 8. stoletju, ter v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1713 – smemo glede na število prebivalcev v takratnih slovenskih deželah mirno uvrstiti med največje upore svetovnih razsežnosti. Sodijo ob bok kmečkemu uporu v arabskem bagdadskem kalifatu v 9. stoletju, uporu v grškem bizantinskem cesarstvu, uporu na Kitajskem, ter kmečki vojni in vstaji v Angliji ter Nemčiji v 16. stoletju.

Kandidat Zedinjene Slovenije in slovenskega ljudstva za predsednika Republike Slovenije

Andrej Šiško

1 VOŠNJAK, B.: Poglavje o stari slovenski demokraciji, Ljubljana : Zvezna tiskarna, 1919, str. 8

2 GRAFENAUER, B.: Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana : DZS, 1962, str. 405