O pravi ljudovladi lahko govorimo takrat, ko imajo svobodni ljudje pravico dejansko sami odločati o skupnih zadevah

Po nastanku Kraljevine SHS, 1. 12. 1918, so nam srbsko usmerjeni monarhisti in »naši« podrepni izdajalci, našo domačo besedo ljudovlada izbrisali in je v današnji slovenščini skoraj več ne uporabljamo

Slovenska ljudovlada je izvirna družbena ureditev – vladavina ljudstva –, ki so jo poznali in nekoč v skladu z njo tudi živeli naši predniki – Slovenci, Sloveni. Srednji vek naj bi po prevladujočem razumevanju predstavljal temno in mračno obdobje človeške zgodovine. Toda za nas Slovence vsaj obdobje zgodnjega srednjega veka zagotovo ni bilo takšno. V prvih stoletjih tega zgodovinskega obdobja so namreč naši predniki živeli visoko razvito svobodno družbo – vladavino ljudstva ali Slovensko ljudovlado.

Ljudovlada – vladavina ljudstva – pomeni pravdno, upravno in sodno oblast ljudstva. Ne zgolj na papirju, kot danes, ko imamo vladavino ljudstva le zapisano v 3. členu Ustave RS, temveč tudi v dejanskem življenju. O pravi ljudovladi lahko govorimo takrat, ko imajo svobodni ljudje pravico dejansko sami odločati o skupnih zadevah, o dajatvah in davkih, o odnosih z drugimi narodi in državami itd. O vsem tem danes v Republiki Sloveniji državljani Slovenije ne moremo več odločati.

Ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je vedenje o Slovenski ljudovladi še živelo. Profesor Josip Felicijan je v svoji knjigi Slovenstvo in prva ustava ZDA (l. 1776), zapisal: »Obred Ustoličevanja je služil tudi grofu Carlu Sforzi za podkrepitev ugotovitve, da je med Slovenci izročilo ljudovladne samouprave in neodvisnosti najstarejše«.1 Grof Carlo Sforza je bil italijanski diplomat in antifašistični politik, ki je živel ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja.

V slovenščini je bil sam pojem ljudovlada ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja še vedno splošno poznan. Tako je npr. pojem ljudovlada v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju2 takole preveden v nemščino:

ljudovlada, f. die Republik, Jan., C., M., nk.

ljudovladen, dna, adj. republikanisch, Cig., Jan., nk.; demokratisch, Cig. (T).

ljudovladje, n. die republikanische Verfassung, Cig.

ljudovladski, adj. = ljudovladen, Cig.

ljudovladstvo, n. die Republik, die Demokratie, Cig. (T.), nk.

Po nastanku Kraljevine SHS, 1. 12. 1918, so nam srbsko usmerjeni monarhisti in »naši« podrepni izdajalci, našo domačo besedo ljudovlada izbrisali in je v današnji slovenščini skoraj več ne uporabljamoNamesto nje uporabljamo tujko demokracija. Toda naš domači, izvirni pojem – ljudovlada in njen tuji nadomestek – demokracija, dejansko nista enakovredna in istopomenska. Zahodne demokracije so, za razliko od Slovenske ljudovlade, namreč večinoma poznale suženjstvo.

Od zmage do zmage – naprej!

Kandidat Zedinjene Slovenije in slovenskega ljudstva za predsednika Republike Slovenije

Andrej Šiško

1 FELICIJAN, J.: Slovenstvo in prva ustava ZDA (l. 1776), Ljubljana : Slovensko bibliofilsko društvo, 1995, str. 23

2 PLETERŠNIK, M.: Slovensko-nemški slovar, Prvi del A-O, Ljubljana : Knezoškofijstvo, 1894, stran 526, gesla ljudomorec – ljudski